[PREGLEDI] [ZDRAVLJENJE] [MASAZA] [O_MENI] [CENIK] [KJE_SMO] [ZANIMIVO] [Clanek1] [Clanek2] [Clanek3] [iskanje]
Bioenergija v službi zdravja
Zaradi tega, ker bralci Novin ugotavljate, da se vam moje pisanje zdi zelo poucno, sem se odlocil, da bom nadaljeval s svojimi prispevki v Novinah. Tokrat bom opisal zelo pogoste težave s katerimi se srecujete mnogi.
To so aritmija (nihajoc pritisk), vrtoglavica, nenadna slabost, bolecina v zatilju, rokah, nogah, prebavne težave, težko dihanje, bolecina v prsnem košu ob srcu in pod levim rebernim lokom, dvojni vid, šumenje v ušesih, moten govor, draženje v grlu itd...
Za lažje razumevanje nastalih težav, bom najprej v nekaj vrsticah opisal delovanje možganskega debla, ki je najveckrat povzrocitelj težav. V nadaljevanju pa bom opredelil vzroke težav in posledice, ter nacin odprave težav.
Zakaj govorimo o težavah in ne o bolezni? Ker te težave niso bolezensko stanje, temvec so povzrocene posredno. Posledica tega je tudi, da prizadeti organi ne kažejo nobenih sprememb, kar diagnostike spravlja v obup.
Možgansko deblo je snop živcnih vlaken, ki sestavljajo najnižji del možganov. Le-ti pa so povezani s hrbtnim mozgom. Možgansko deblo predstavlja delno pot za prenašanje sporocil med možgani in hrbtnim mozgom. Hkrati je povezano z dvanajstimi pari možganskih živcev, tako da nadzira osnovne funkcije živcev, kot so dihanje, voh, vid, premikanje zraka, gibanje celjusti, sluh, ravnotežje, požiranje, vpliv na kolicino ustne sline, solzenje ter zaznava mišice žrela, lica, celjusti in za gibanje jezika (vpliva na govor). Možgansko deblo, kateremu žal posvecamo nic ali premalo pozornosti, odigrava pomembno delo, je 7,5 cm dolg snop živcnih celic in vlaken, ki povezujejo podaljšek hrbtnega mozga z drugimi deli možganov.
Možgansko deblo je sestavljeno iz treh glavnih delov:
·medule oblongate
·ponsa
·medmožganov.
Na zadnjem delu je nanj prikljucen del malih možganov, ki skrbijo za gibanje in vzdrževanje ravnotežja. Po sredini možganskega debla poteka kanal, ki se v ponsu in medmožganih razširi v možgansko votlino, po kateri se pretaka tekocina, tako imenovana cerebrospinalna tekocina. V tej tekocini so raztopljeni glukoza, beljakovine, soli in limfociti. Ta tekocina deluje kot blažilnik in poskuša zmanjšati ali prepreciti poškodbo pri udarcih v zadnjo stran glave ali vratni del hrbtenice. Ce pride do poškodbe tega dela hrbtenice zaradi udarca, padca ali prometne nesrece so težave neizogibne. Težave pa povecujejo osteoporoza, krivljenje hrbtenice in sladkorna bolezen. Zato boli glava ter se pojavljata vrtoglavica in epilepsija.
Medula oblongata- v njej so jedra dvanajstih parov živcnih celic, ki sprejemajo in oddajajo zaznave okusa z jezikom in oddajajo signal mišicam, ki sodelujejo pri govorjenju, premikanju jezika in vratu. Od tu se tudi avtomaticno uravnavajo srcni utrip, dihanje, krvni tlak in prebava. Ti signali pa potekajo po 10.možganskem živcu, ki se imenuje vagus. Številne živcne proge, ki potekajo skozi medulo oblongato, se v spodnjem delu križajo, tako da je leva stran telesa povezana z desno stranjo možganov in obratno, zato pride pri poškodbah do prizadetosti ene strani telesa. Ce imamo bolecine po levi, je prizadeta desna stran in obratno.
Pons- je precej širši od medoline oblogate. V njem so debeli svežnji živcnih vlaken, ki so povezani z malimi možgani. Ta vpliva tudi na sluh, in sicer s pomocjo prenašanja cutilnih podatkov iz ušes, obraza in zob vpliva na premikanje celjustnih mišic.
Medmožgani- nadzirajo premikanje oci ter vplivajo na velikost in odzivanje zenic. Po vsem možganskem deblu so razkropljene še številne skupine živcnih celic, ki se imenujejo s skupnim imenom retikularna formacija. Ta deluje kot varuh cutilnih informacij, ki prihajajo v možgane, ter nadzira naš cikel spanja in budnosti.
Funkcije možganskih živcev: nekateri možganski živci skrbijo predvsem za pošiljanje cutilnih podatkov iz organov (ušesa, nos, oci) v možgane, drugi pa prenašajo sporocila, ki premikajo jezik, oci, obrazne in druge mišice ali spodbujajo žleze, kot so žleze slinavke, solznice in druge.
Najpomembnejši možganski živec je vagus. To je 10.živec, ki skrbi za vzdrževanje ritmicne in avtomaticne funkcije notranjih telesnih mehanizmov. Njegove veje segajo do vseh glavnih organov prebavil, srca ali pljuc.
In še nekaj besed o dvanajstih parih živcev, ki izhajajo neposredno iz možganov in potekajo iz lobanje skozi razlicne odprtine. Ti so: vohalni živec, ki vpliva na voh, vidni živec, ki deluje na vid, ukulamitoricni, trohlearni in živec abducenta, ki vpliva na premikanje zrkla. Trigeminus deluje na zaznavanje obraza in gibanje celjusti. Obrazni živec deluje na izraz obraza in okus, vestieulokohlearni živec deluje na okus in žrelo. Vagus deluje na gibanje, krvni obtok in prebavo. Akcesorni živec deluje na gibanje vratnih in hrbtnih mišic. Hipoglosus deluje na gibanje jezika. Ce odpove, ali je prizadet kateri od omenjenih dvanajstih živcnih parov, ali pride do poškodbe možganskega debla, nastanejo težave, ki so osredotocene na le eno ali vec organskih funkcij, zato prihaja do težav govora, požiranja, vrtoglavic, tresenja, slabšanja vida, šumenja v ušesih in slabega sluha, aritmije, bolecin v glavi predvsem v zatilju, ki prehaja v celni del glave, trede vratne mišice, bolecine po levi ali desni strani glave in telesa, motene hoje, oteženo dihanje, itd...
Ce opazite podobne težave, je potreben temeljit pregled omenjenih živcev. Zato vam predlagam, da se s svojim osebnim zdravnikom dogovorite za specialisticni pregled. Hitrejši nacin diagnoze pa je možno dobiti tudi na pregledu pri meni. Za pregled se je treba predhodno narociti.
Kot sem obljubil v zadnjem prispevku, bom opisal dvanajst parov možganskih živcev, ki bistveno vplivajo na naše pocutje in delujejo kot plima in oseka na naše zdravje.
Prvi par možganskih živcev sta vohalna živca. Z njuno pomocjo prihaja do zaznavanja voha. Ce pride do poškodbe teh živcev, kar se lahko zgodi pri operaciji, poškodb glave v zatilju, tumorju ali izpostavljanju glave med spanjem tehnicnim ali kozmicnim sevanjem, pride do odpovedi ali zmanjšanja cuta vonja.
Drugi par možganskih živcev sta vidna živca. Omogocata normalen in izostren vid. Žal pa najveckrat zaradi nepazljivosti prihaja pogosto do poškodb teh živcev. Najštevilnejši vzroki za težave z vidom so poškodbe zatilja pri padcih na hrbet, trkih avtomobilov od zadaj ali ob straneh, nastajanje tumorja ali vozlov na ali ob živcu, ki ga najpogosteje povzroca nevarno povecanje pritiska cerebrospiralne tekocine. Posledice so dolgorocne in povzrocajo motni vid, dvojni vid, slabšanje vida ali crne, potujoce pege v vidnem polju, ki so razlicne oblike.
Tretji par možganskih živcev deluje na dviganje zgornjih parov vek in na izostren vid. Tudi tu spremembe najveckrat povzrocajo isti vzroki kot pri drugem paru živcev, le da ta par ne vpliva na vid ampak na odpiranje in zapiranje vek.
Cetrti par možganskih živcev, ki izhaja iz sredine možganov (deblo malih možganov), skrbi za to, da lahko obracamo oci v vse smeri. Ce pride do poškodbe možganskega debla in s tem omenjenega živca ( poškodbe pa so lahko enake kot pri drugem in tretjem paru živcev), povzrocijo le-te dvojni vid in bolecine pri obracanju oci.
Peti par možganskih živcev izhaja iz ponusa (dela možganskega debla). Ta par živcev posreduje cutne dražljaje z obraza, lasišca, nosu, zob, ustne sluznice, zgornjih vek, sinusov in prednjih dveh tretjin jezika. Poškodba debla malih možganov povzroci motnje v delovanju teh parov živcev, kar ima za posledice bolecine v celnem delu glave in v celjustih (obcutek zobobola), bolecine lasišca. Znacilna za poškodbo teh živcev je pekoca bolecina.
Šesti par živcev sta živca ocesnega zrkla. Poškodba teh dveh živcev povzroci škilavost. Poškodbe povzrocajo nevaren zlom lobanjskega dna ali tumor.
Sedmi par možganskih živcev izhaja iz ponusa in podaljšanega hrbtnega mozga. To sta obrazna živca, ki delujeta na mišice obraza, vratu, žleze slinavke in na zunanje uho. Poškodba obraznih živcev povzroca oslabelost in mravljincavost obraznih mišic, zmanjšan obcutek za okus, suho grlo, težko ali bolece požiranje. Povzrocitelji so poškodba debla malih možganov, viroze, možganska kap, lahko je tudi posledica operacije ušesa ali obušesne slinavke.
Osmi par možganskih živcev je zelo pomemben, saj je odgovoren za ravnotežje in sluh. Ta dva živca prenašata cutne dražljaje iz notranjega ušesa v možgane. Vanje vstopata med ponusom in podaljškom hrbtenjace. Sestavljena sta iz dveh delov. Prvi del prenaša cutne dražljaje iz polkrožnih kanalov v male možgane in skrbi za ravnotežje. Imenuje se vestigularni. Drugi živec, pa se imenuje kohlearni živec in prenaša cutne dražljaje iz kohleje v slušni center možganov.
Deveti par možganskih živcev deluje na zadnji del jezika in s tem vpliva na okus. Živca uravnavata tudi kolicino sline izlocene iz obušesnih slinavk, in nadzirata gibe žrelnih mišic (požiranje). Ce pride do okvare ali poškodbe omenjenih živcev, se pojavijo cezmerno slinjenje, bolecina pod ušesom (posebej ce zateceta slinavki) in bolecina pri požiranju (lahko le otežuje požiranje).
Deseti možganskih živcev je vagus, ki je glavni del parasimpaticnega avtonomnega živcevja. Je najdaljši in najbolj razvejan lobanjski živec. Zacenja se v medoli oblongati in poteka skozi vrat vse do trebuha. S svojimi vejami oživcuje številne telesne organe. Ti so prebavila, grlo, sapnik, žrelo, pljuca in srce. Vagus deluje na organe tako, da s pomocjo sprošcanja acetiholina oži bronhije in upocasni srcni utrip. Pospešuje in regulira kolicino izlocanja želodcne kisline in sokov trebušne slinavke, spodbuja in uravnava delovanje žolcnika in skrbi za ritmicno krcenje mišic, ki potiskajo hrano skozi prebavila. Vagusove veje omogocajo govor, kašljanje in požiranje. Oživcujejo srce in uravnavajo enakomerno bitje srca. Istocasno urejajo prebavo. Zaradi okvare vagusa pogosto prihaja do srcne aritmije.
Enajsti par možganskih živcev se imenuje tudi ekcesorni živec. Manjši del teh živcev izhaja iz možganov, vecji del pa iz hrbtnega mozga. Možganski del vpliva na govor in požiranje, drugi del pa oživcuje mišice na vratu in hrbtu, obracalko glave in zgornji del hrbta. Poškodbo živca lahko povzrocijo osteoporoza, delo sede ali v prisilni drži, prolaps in osteoporoza.
Dvanajsti par možganskih živcev sta podjezicna živca, ki nadzirata gibanje jezika. Okvara tega živca povzroca ohromelost ene polovice jezika ali trdenje mišice jezika. To povzroca težave pri premikanju jezika, pri govoru in potiskanju hrane v požiralnik. Najpogostejši vzroki za težave so poškodbe debla malih možganov, enako kot pri devetem, desetem in enajstem paru možganskih živcev.
To je le kratek opis pomembnih živcev, ki so bistvenega pomena za naše cutno delovanje. Poškodbe ali okvare najveckrat bistveno spremenijo našo cutnost in delovanje posameznih organov. O tem pa prihodnjic.
Zaradi tega, ker bralci Novin ugotavljate, da se vam moje pisanje zdi zelo poucno, sem se odlocil, da bom nadaljeval s svojimi prispevki v Novinah. Tokrat bom opisal zelo pogoste težave s katerimi se srecujete mnogi.
To so aritmija (nihajoc pritisk), vrtoglavica, nenadna slabost, bolecina v zatilju, rokah, nogah, prebavne težave, težko dihanje, bolecina v prsnem košu ob srcu in pod levim rebernim lokom, dvojni vid, šumenje v ušesih, moten govor, draženje v grlu itd...
Za lažje razumevanje nastalih težav, bom najprej v nekaj vrsticah opisal delovanje možganskega debla, ki je najveckrat povzrocitelj težav. V nadaljevanju pa bom opredelil vzroke težav in posledice, ter nacin odprave težav.
Zakaj govorimo o težavah in ne o bolezni? Ker te težave niso bolezensko stanje, temvec so povzrocene posredno. Posledica tega je tudi, da prizadeti organi ne kažejo nobenih sprememb, kar diagnostike spravlja v obup.
Možgansko deblo je snop živcnih vlaken, ki sestavljajo najnižji del možganov. Le-ti pa so povezani s hrbtnim mozgom. Možgansko deblo predstavlja delno pot za prenašanje sporocil med možgani in hrbtnim mozgom. Hkrati je povezano z dvanajstimi pari možganskih živcev, tako da nadzira osnovne funkcije živcev, kot so dihanje, voh, vid, premikanje zraka, gibanje celjusti, sluh, ravnotežje, požiranje, vpliv na kolicino ustne sline, solzenje ter zaznava mišice žrela, lica, celjusti in za gibanje jezika (vpliva na govor). Možgansko deblo, kateremu žal posvecamo nic ali premalo pozornosti, odigrava pomembno delo, je 7,5 cm dolg snop živcnih celic in vlaken, ki povezujejo podaljšek hrbtnega mozga z drugimi deli možganov.
Možgansko deblo je sestavljeno iz treh glavnih delov:
·medule oblongate
·ponsa
·medmožganov.
Na zadnjem delu je nanj prikljucen del malih možganov, ki skrbijo za gibanje in vzdrževanje ravnotežja. Po sredini možganskega debla poteka kanal, ki se v ponsu in medmožganih razširi v možgansko votlino, po kateri se pretaka tekocina, tako imenovana cerebrospinalna tekocina. V tej tekocini so raztopljeni glukoza, beljakovine, soli in limfociti. Ta tekocina deluje kot blažilnik in poskuša zmanjšati ali prepreciti poškodbo pri udarcih v zadnjo stran glave ali vratni del hrbtenice. Ce pride do poškodbe tega dela hrbtenice zaradi udarca, padca ali prometne nesrece so težave neizogibne. Težave pa povecujejo osteoporoza, krivljenje hrbtenice in sladkorna bolezen. Zato boli glava ter se pojavljata vrtoglavica in epilepsija.
Medula oblongata- v njej so jedra dvanajstih parov živcnih celic, ki sprejemajo in oddajajo zaznave okusa z jezikom in oddajajo signal mišicam, ki sodelujejo pri govorjenju, premikanju jezika in vratu. Od tu se tudi avtomaticno uravnavajo srcni utrip, dihanje, krvni tlak in prebava. Ti signali pa potekajo po 10.možganskem živcu, ki se imenuje vagus. Številne živcne proge, ki potekajo skozi medulo oblongato, se v spodnjem delu križajo, tako da je leva stran telesa povezana z desno stranjo možganov in obratno, zato pride pri poškodbah do prizadetosti ene strani telesa. Ce imamo bolecine po levi, je prizadeta desna stran in obratno.
Pons- je precej širši od medoline oblogate. V njem so debeli svežnji živcnih vlaken, ki so povezani z malimi možgani. Ta vpliva tudi na sluh, in sicer s pomocjo prenašanja cutilnih podatkov iz ušes, obraza in zob vpliva na premikanje celjustnih mišic.
Medmožgani- nadzirajo premikanje oci ter vplivajo na velikost in odzivanje zenic. Po vsem možganskem deblu so razkropljene še številne skupine živcnih celic, ki se imenujejo s skupnim imenom retikularna formacija. Ta deluje kot varuh cutilnih informacij, ki prihajajo v možgane, ter nadzira naš cikel spanja in budnosti.
Funkcije možganskih živcev: nekateri možganski živci skrbijo predvsem za pošiljanje cutilnih podatkov iz organov (ušesa, nos, oci) v možgane, drugi pa prenašajo sporocila, ki premikajo jezik, oci, obrazne in druge mišice ali spodbujajo žleze, kot so žleze slinavke, solznice in druge.
Najpomembnejši možganski živec je vagus. To je 10.živec, ki skrbi za vzdrževanje ritmicne in avtomaticne funkcije notranjih telesnih mehanizmov. Njegove veje segajo do vseh glavnih organov prebavil, srca ali pljuc.
In še nekaj besed o dvanajstih parih živcev, ki izhajajo neposredno iz možganov in potekajo iz lobanje skozi razlicne odprtine. Ti so: vohalni živec, ki vpliva na voh, vidni živec, ki deluje na vid, ukulamitoricni, trohlearni in živec abducenta, ki vpliva na premikanje zrkla. Trigeminus deluje na zaznavanje obraza in gibanje celjusti. Obrazni živec deluje na izraz obraza in okus, vestieulokohlearni živec deluje na okus in žrelo. Vagus deluje na gibanje, krvni obtok in prebavo. Akcesorni živec deluje na gibanje vratnih in hrbtnih mišic. Hipoglosus deluje na gibanje jezika. Ce odpove, ali je prizadet kateri od omenjenih dvanajstih živcnih parov, ali pride do poškodbe možganskega debla, nastanejo težave, ki so osredotocene na le eno ali vec organskih funkcij, zato prihaja do težav govora, požiranja, vrtoglavic, tresenja, slabšanja vida, šumenja v ušesih in slabega sluha, aritmije, bolecin v glavi predvsem v zatilju, ki prehaja v celni del glave, trede vratne mišice, bolecine po levi ali desni strani glave in telesa, motene hoje, oteženo dihanje, itd...
Ce opazite podobne težave, je potreben temeljit pregled omenjenih živcev. Zato vam predlagam, da se s svojim osebnim zdravnikom dogovorite za specialisticni pregled. Hitrejši nacin diagnoze pa je možno dobiti tudi na pregledu pri meni. Za pregled se je treba predhodno narociti.
Kot sem obljubil v zadnjem prispevku, bom opisal dvanajst parov možganskih živcev, ki bistveno vplivajo na naše pocutje in delujejo kot plima in oseka na naše zdravje.
Prvi par možganskih živcev sta vohalna živca. Z njuno pomocjo prihaja do zaznavanja voha. Ce pride do poškodbe teh živcev, kar se lahko zgodi pri operaciji, poškodb glave v zatilju, tumorju ali izpostavljanju glave med spanjem tehnicnim ali kozmicnim sevanjem, pride do odpovedi ali zmanjšanja cuta vonja.
Drugi par možganskih živcev sta vidna živca. Omogocata normalen in izostren vid. Žal pa najveckrat zaradi nepazljivosti prihaja pogosto do poškodb teh živcev. Najštevilnejši vzroki za težave z vidom so poškodbe zatilja pri padcih na hrbet, trkih avtomobilov od zadaj ali ob straneh, nastajanje tumorja ali vozlov na ali ob živcu, ki ga najpogosteje povzroca nevarno povecanje pritiska cerebrospiralne tekocine. Posledice so dolgorocne in povzrocajo motni vid, dvojni vid, slabšanje vida ali crne, potujoce pege v vidnem polju, ki so razlicne oblike.
Tretji par možganskih živcev deluje na dviganje zgornjih parov vek in na izostren vid. Tudi tu spremembe najveckrat povzrocajo isti vzroki kot pri drugem paru živcev, le da ta par ne vpliva na vid ampak na odpiranje in zapiranje vek.
Cetrti par možganskih živcev, ki izhaja iz sredine možganov (deblo malih možganov), skrbi za to, da lahko obracamo oci v vse smeri. Ce pride do poškodbe možganskega debla in s tem omenjenega živca ( poškodbe pa so lahko enake kot pri drugem in tretjem paru živcev), povzrocijo le-te dvojni vid in bolecine pri obracanju oci.
Peti par možganskih živcev izhaja iz ponusa (dela možganskega debla). Ta par živcev posreduje cutne dražljaje z obraza, lasišca, nosu, zob, ustne sluznice, zgornjih vek, sinusov in prednjih dveh tretjin jezika. Poškodba debla malih možganov povzroci motnje v delovanju teh parov živcev, kar ima za posledice bolecine v celnem delu glave in v celjustih (obcutek zobobola), bolecine lasišca. Znacilna za poškodbo teh živcev je pekoca bolecina.
Šesti par živcev sta živca ocesnega zrkla. Poškodba teh dveh živcev povzroci škilavost. Poškodbe povzrocajo nevaren zlom lobanjskega dna ali tumor.
Sedmi par možganskih živcev izhaja iz ponusa in podaljšanega hrbtnega mozga. To sta obrazna živca, ki delujeta na mišice obraza, vratu, žleze slinavke in na zunanje uho. Poškodba obraznih živcev povzroca oslabelost in mravljincavost obraznih mišic, zmanjšan obcutek za okus, suho grlo, težko ali bolece požiranje. Povzrocitelji so poškodba debla malih možganov, viroze, možganska kap, lahko je tudi posledica operacije ušesa ali obušesne slinavke.
Osmi par možganskih živcev je zelo pomemben, saj je odgovoren za ravnotežje in sluh. Ta dva živca prenašata cutne dražljaje iz notranjega ušesa v možgane. Vanje vstopata med ponusom in podaljškom hrbtenjace. Sestavljena sta iz dveh delov. Prvi del prenaša cutne dražljaje iz polkrožnih kanalov v male možgane in skrbi za ravnotežje. Imenuje se vestigularni. Drugi živec, pa se imenuje kohlearni živec in prenaša cutne dražljaje iz kohleje v slušni center možganov.
Deveti par možganskih živcev deluje na zadnji del jezika in s tem vpliva na okus. Živca uravnavata tudi kolicino sline izlocene iz obušesnih slinavk, in nadzirata gibe žrelnih mišic (požiranje). Ce pride do okvare ali poškodbe omenjenih živcev, se pojavijo cezmerno slinjenje, bolecina pod ušesom (posebej ce zateceta slinavki) in bolecina pri požiranju (lahko le otežuje požiranje).
Deseti možganskih živcev je vagus, ki je glavni del parasimpaticnega avtonomnega živcevja. Je najdaljši in najbolj razvejan lobanjski živec. Zacenja se v medoli oblongati in poteka skozi vrat vse do trebuha. S svojimi vejami oživcuje številne telesne organe. Ti so prebavila, grlo, sapnik, žrelo, pljuca in srce. Vagus deluje na organe tako, da s pomocjo sprošcanja acetiholina oži bronhije in upocasni srcni utrip. Pospešuje in regulira kolicino izlocanja želodcne kisline in sokov trebušne slinavke, spodbuja in uravnava delovanje žolcnika in skrbi za ritmicno krcenje mišic, ki potiskajo hrano skozi prebavila. Vagusove veje omogocajo govor, kašljanje in požiranje. Oživcujejo srce in uravnavajo enakomerno bitje srca. Istocasno urejajo prebavo. Zaradi okvare vagusa pogosto prihaja do srcne aritmije.
Enajsti par možganskih živcev se imenuje tudi ekcesorni živec. Manjši del teh živcev izhaja iz možganov, vecji del pa iz hrbtnega mozga. Možganski del vpliva na govor in požiranje, drugi del pa oživcuje mišice na vratu in hrbtu, obracalko glave in zgornji del hrbta. Poškodbo živca lahko povzrocijo osteoporoza, delo sede ali v prisilni drži, prolaps in osteoporoza.
Dvanajsti par možganskih živcev sta podjezicna živca, ki nadzirata gibanje jezika. Okvara tega živca povzroca ohromelost ene polovice jezika ali trdenje mišice jezika. To povzroca težave pri premikanju jezika, pri govoru in potiskanju hrane v požiralnik. Najpogostejši vzroki za težave so poškodbe debla malih možganov, enako kot pri devetem, desetem in enajstem paru možganskih živcev.
To je le kratek opis pomembnih živcev, ki so bistvenega pomena za naše cutno delovanje. Poškodbe ali okvare najveckrat bistveno spremenijo našo cutnost in delovanje posameznih organov. O tem pa prihodnjic.
