Angina pektoris

Angina pektoris

Bolečine v prsih, ki jih povzroča pomanjkanje kisika, ki s krvjo prihaja v srčno mišico. Angina pektoris se ponavadi pojavi, ko so potrebe po kisiku med naporom in ob stresu večje.

Vzroki:
Nezadostna preskrba srca s krvjo ponavadi nastane zaradi koronarne srčne bolezni, pri kateri so koronarne arterije zožene zaradi ateroskleroze (maščobnih oblog na stenah arterij). Drugi vzroki so spazem (krč) koronarnih arterij, ko se krvne žile nenadoma za kratek čas zožijo in se povrnejo v normalno stanje, ne da bi ostala trajna zapora (zožitev aortne zaklopke v srcu) in aritmije (nenormalni srčni ritmi).
Redka vzroka angine pektoris sta izrazita anemija, ki zmanjša zmožnost prenašanja kisika s krvjo in policitemija (zvišano število eritrocitov), ki zgosti kri in zato upočasni njen pretok skozi srčno mišico. Tirotoksikaza (bolezen, ki jo povzroča zvišano izločanje tiroidnih hormonov) lahko povzroči angino pektoris, ker okrepi in pospeši delovanje srca bolj, kot to dovoljuje njegova preskrbljenost s krvjo.

Pogostost:
Angina pektoris je pogosta bolezen. Pri moških se po navadi začne v petdesetih letih, lahko pa že tudi v tridesetih. Pri ženskah pa se ponavadi simptomi začnejo kasneje.

Simptomi:
Bolečina v prsih je različna; od srednje močne, do zelo hude, po navadi pa jo opisujejo kot občutek pritiska na prsi. Navadno se bolečina začne na sredini prsi in se lahko razširi proti grlu, spodnji čeljusti, v hrbet in zgornje okončine (po navadi levo), ali med lopatici.
Bolečina se po navadi pojavi takrat, kadar dela srce močneje in potrebuje več kisika, na primer med naprezanjem, pri stresu, pri izjemnih temperaturah, med lažjim naporom in kmalu po obedu. Značilno je, da se bolečina razvija pri isti stopnji dnevnih dejavnosti, npr na isti točki stopnišča, mine pa po krajšem počitku.
Drugi simptomi so še navzeja, znojenje, omotica in težave pri dihanju. Ti simptomi so po navadi značilni za angino pektoris, vendar se lahko podobni simptomi pojavijo pri ezofagitisu (vnetju požiralnika), spazmu (krču) požiralnika, artritisu v zgornjem delu hrbtenice, ali prsnega koša, ali nategnjeni mišici v steni prsnega koša.
Do dolgotrajnega in po navadi veliko bolj resnega napada angine pektoris lahko pride zaradi miokardnega infarkta, pri katerem se srčna mišica trajno okvari.

Diagnoza:
Angine pektoris ni mogoče z gotovostjo diagnosticirati samo s telesno preiskavo. Diagnostični testi so ponavadi EKG pri mirujočem bolniku in srčni obremenitveni test. EKG pri mirujočem, ležečem bolniku ne bo pokazal znakov angine (razen, kadar se napad že dejansko razvija), vendar pa lahko pokaže že prejšnjo okvaro srca.
Lahko naredimo krvne preiskave, da bi ugotovili osnovne vzroke, kot so anemija, policitemija, tirotoksikoza, ali hiperlipidimija (nenormalno visoka vrednost maščob v krvi lahko povzroči ateriosklerozo).
Lahko naredimo tudi koronarno angiografijo (rentgensko preizkavo krvnih žil).

Zdravljenje:
Začetno zdravljenje skuša vplivati na simptome. Pomembno je, da bolnik neha kaditi, kajti nikotin in ogljikov monoksid pripomoreta k poslabšanju obolenja koronarnih arterij in okrepita simptome. Predebeli bolniki morajo shujšati, zato da razbremenijo srce med naporom.
Napade angine pektoris lahko preprečimo in zdravimo z nitrati, kot je gliceril trinitrat, ki zvišajo pretok krvi skozi srčno mišico in izboljšajo krvni pretok po telesu. Če nitrati ne učinkujejo, ali pa povzročajo hude glavobole zaradi povečanega krvnega pritiska v možganih, pridejo v poštev druga zdravila. Npr Beta zaviralci in zaviralci kalcijevih kanalov.
Če med preiskavo ugotovimo zvišan krvni tlak (hipertenzijo), ga zdravimo z antihipertenzivnimi zdravili, zato da bi zmanjšali obremenitev srca pri črpanju krvi. Zdravimo tudi druge specifične vzroke angine pektoris- npr aritmije z antiaritmitiki in hiperlipidemijo z dieto, ki vsebuje malo maščob in/ali z zdravili.
Z zdravili lahko dolga leta odpravljamo simptome angine pektoris, vendar bolezni ne moremo pozdraviti. Če so napadi vedno hujši, pogostejši, ali vedno daljši in to kljub zdravljenju z zdravili in če angiogrfija prikazuje, da je zoženje ožilja napredovalo, je potreben kirurški poseg, ki vnovič vzpostavi dober krvni pretok v srčni mišici z obvodom koronarnih arterij ali z angioplastiko.

Prognoza:
Vpliv angine pektoris na življenje bolnika je odvisen od teže bolezni, ter učinkovitosti zdravljenja z zdravili, ali s kirurškim posegom. Nekateri bolniki lahko- z izjemo nekaterih omejitev pri hudem naporu- živijo normalno, medtem ko so drugi težki invalidi.