NI VSE PARKINS, KAR NAS TRESE

Vsaka sprememba v delovanju mišic še ne pomeni, da bolehamo za Parkinsonom. Parkinsova bolezen ni tako pogosta, kot si mislimo, saj je veliko drugih težav, ki so podobne, pa vendar niso to kar mislimo in jih okariktiziramo kot parkinsa. Značilni znaki parkensonove bolezni so tresenje, ki se začne z lažjo obliko tresenja glave, potem ene roke, nato čez čas preide v hujšo obliko, ko se začneta tresti obe roki, glava in v nadaljevanju se trese celo telo, ki ga pa dodatno povdarja toga drža, počasno gibanje in drsajoča, nerodna hoja. Pri zdravem človeku med gibanjem prihajajo signali iz možganske skorje preko retikularne formacije in hrbtnega mozga v mišice, ki se skrčijo, drugi signali pa umirjajo, da gib ni trzajoč pri čimer pomembno vlogo igra Dopamin, ki ga tvorijo bazalni gangliji, saj ta deluje umirjajoče in je nujen za umirjajoči učinek. Parkinsovo bolezen povzroča degeneracija, ali poškodba živčnih celic v bazalnih ganglijih možganov, ki v parih ležijo globoko v velikih možganih in zgornjem delu možganskega debla. Bazalni gangliji so zelo pomembni, ker omogočajo nemoteno in nenehno delovanje mišic in pravilno premikanje telesa. Toda bazalni gangliji ne funkcionirajo brez dopamina, ki se sprošča iz živčnih koničev. Ta pa se nahaja v možganih, najdemo ga pa tudi okrog nekaterih krvnih žil. Dopamin je tisti, ki zavira aktivnost v določenih živcih in je pomemben pri kontroli telesnega gibanja. Če pride do pomanjkanja dopamina v bazalnih ganglijih, to povzroča nenadzirano delovanje mišic. Vzroki za obolenje so neznani, kar onemogoča pravilno in pravočasno zdravljenje. Možni vzroki pa so okvara nadledvičnih žlez ( sredice ) poškodbe glave, meningitis, tumor, elektromagnetno sevanje, avtoimunske bolezni in radioaktivno sevanje. Vse to bistveno prispeva do izrojevanja delov bazalnih ganglijev, kar zniža količino dopamina v tem delu možganov, kar povzroča, da bazalni gangliji ne morejo vplivati na živčne poti, ki delujejo na mišice in uravnavajo mišične gibe. Posledica tega je, da prihaja do nekontroliranih gibov mišic in prekomerno napetost mišic. Vse to pa povzroča drhtavost, okorelost sklepov in opočasnelo gibanje. Značilno za začetno fazo parkekinsove bolezni je, da se začne z rahlimi tresljaji glave, ki preide v roko, najprej eno, se širi v dlan, nato preide v tresenje obeh rok in začne povzočati tresenje tudi v nogah. To tresenje se veliko bolj pojavlja v času mirovanja, pri delu, ali naporu pa tresenje izgine. Ko bolezen napreduje prizadene obe telesni polovici, simptomi pa so okorela, drsajoča neuravnovešena hoja, ki se sprevrže v nenadzorovane drobne tekajoče korake. Če opazujemo takšnega bolnika imamo občutek, da se lovi, ali da teče ne hodi, kar daje občutek pijanosti, zato če bolnika ne poznamo in ga gledamo z očmi človeka, ki ne pozna težav in bolezni, ki jo bolnik preboleva obsojamo, da je pijan. Roke se tresejo vedno bolj in nenehno, tudi pri delu in hranjenju, omenjene gibe pa vedno pogosteje in močneje spremljajo nenadzorovani gibi glave. Drža postaja vedno bolj okorela, nagnjena naprej, na obrazu pa se pojavi izraz nepremičnosti. Uživanje hrane, umivanje, oblačenje in druga vsakdanja opravila postanejo huda nadloga. Pri klasični Parkinsovi bolezni se pojavi počasno in oklevajoče govorenje, um in rokopis pa sta zelo dobra. Toda tudi pri dugih težavah, obolenjih, poškodbah hrbtenice, živcev rok, ali vratu se lahko pojavijo podobni znaki, ki so blažji in nimajo vseh omenjenih karakteristik, kot pri parkinsu, pojavljajo se v presledkih, določeni drži, ali obremenitvi. Razlika med poškodbo in parinsonovo boleznijo se ugotovi pri preizkavi tako, da se opravi pregled na vsebnost dopamina v bazalnih ganglijih. Če je slika normalna in je v možganih dovolj dopamina, bazalni gangliji so v mejah normale, moramo preizkavo usmeriti v drugo smer, da odkrijemo pravi vzrok, ki je pogosto v okvari vratnega dela hrbtenice (zdrs medvretenčnih ploščic ) kar pritiska na možgansko deblo in vpliva na akcesorni živec. To je tisti del, ki izhaja iz hrbtnega mozga, oživčuje nekatere dolge mišice vratu, hrbta, obračalko glave in veliko trikotno trapezasto mišico. Če pride do poškodbe tega živca povzroči ohromelost, napetost, bolečino in tresavost teh mišic. V tem primeru prihaja do tresenja, ali okvare samo posameznih mišic, ki povzročijo nenadzorovano gibanje glave, ali nenadzorovano gibanje roke, drhtavico v dlaneh in občutek mravlincev. Drugi del tega živca, ki izhaja iz možganov, pa oživčuje mišice žrela in grla, kar povzroči oteženo govorenje, vpliva na požiranje in delno vpliva na spremembo drže, podobno kot pri parkinsu. Naslednja sporočila obdelujejo gangliji, ki ležijo pod talamusom in za njim. Ti bazalni gangliji uravnavajo telesno držo in gibanje. Okvara teh povzroči izgubo oblasti nad mišicami. Ker je talamus preklopna postaja, kjer se zbirajo poročila iz oči, ušes, kože in drugih čutil ( obrazni, čeljustni, podjezični živec ) je pomembno kako deluje. Če pride zaradi poškodbe, osteoporoze, ali zdrsa medvretenčne ploščice med tretjim in četrtim vratnim vretenom do okvare, nas bolijo ramena, težko gibljemo roke, sklepi postanejo okorni, pri dvigu v določenem skrčenem položaju ( pri hranjenju ) pri dvigu roke v vodoravni položaj, pa pogosto roka zadrhti, prsti lahko drevenijo, ali spijo. Tudi stalna, ali večurna nepravilna drža ( sededje za računalnikom ) na dolgi rok povzroči enake, ali podobne težave. Kako torej ločiti Parkinsovo bolezen od okvare hrbtenice. Kot sem že napisal pri parkinsonu je glavni vzrok pomanjkanje dopamina in okvara bazalnih gangijev s čimer se razbije njihova povezava kar se pojavi v obliki nehotenih gibov, ki so pogosti, konstantni ali v kratkih presledkih. Hoja postaja kresajoča, okorna in bolnik z hitrimi kratkimi koraki lovi ravnotežje. Pri okvari možganskih živcev pa prihaja do sprememb v elastičnosti gibov, drži, ( nagib naprej ) pojavlja se drhtenje rok, togost, pri določenih obremenitvenih položajih pa tudi krči in vrtoglavica. Za razliko od parkinsove bolezni je glava mirna, lahko pa čutimo spremembo v ličnih mišicah, te drevenijo, bolijo čeljusti, jezik postaja trdi neelastičen, pojavlja se prekomerno slinjenje, kašlanje in vrtoglavica. Torej, če želimo ugotoviti pravi vzrok za nastanek težav in sprememb je potrebna prava diagnoza. Če ugotovimo, da je pakins je nujno zdravljenje in vzdrževanje z zdravili. Ne opuščati zdravljenja, če prav bolezen ni ozdravljiva, lahko jo omilimo in olajšamo gibe. Če pri diagnostičnem pregledu ni zanesljivih znakov za parkinsa je potrebno pozornost prenesti na drugi možni faktor, ki velikokrat vpliva na nepravilno delovanje živcev, s tem pa mišic. Nadaljevati je potrebno preizkave vratnnega dela hrbtenice, ker okvare tega dela pogosto vpliva na pritisk na možgansko deblo, kar stisne določen živec, ki oživčuje del mišic skeleta, to pa izzove podobne simptome kot pri parkinsovi bolezni. Zdravljenj Za Parkinsovo bolezen ni konkretnih zdravil, s katerimi bi bolezen pozdravili, lahko jo lajšamo z zdravili, kar vzdržuje stanje v znosnem stanju. Če so težave z gibi, drhtenjem in krči povezani z okvaro vratnega dela hrbtenice pa je zdravljenje lahko uspešno z masažami, lajšamo pa lahko tudi s telovadbo in razgibavanjem vratnih mišic. Posebej priporočam razgibavanje vratnih mišic tistim, ki veliko ur presedijo ob računalniku, šoferjem, frizerkam, šiviljam itd. V obeh primerih pa je nujno, da ugotovimo pravi vzrok, ki je povzročil težave, kako kvaliteno je naše ležišče. Pri tem ne mislim na posteljne vložke, temveč na sevanja, ki lahko delujejo na parkisona in okvaro vratnih vreten. Kako bomo to ugotovili. Preverimo, če ni v bližini daljnovod, oddajnik, vtičnica pri glavi, ali drug izvor elektičnega toka, ki motilno deluje na naše možgane. Čim manj uporabljati mobilne telefone, ki so, če jih pogosto uporabljamo nevarni saj njihovo frekvenčno sevanje povzroča spremembe v možganskem deblu, posebej na to opozarjam mlade. Če se pogosto, ali konstantno zbujamo med 01. in 03. uro zjutraj in imamo občutek težke glave, smo utrujeni, gotovo spimo na kozmičnih sevanjih, zato je potrebno premestiti ležišče v mladostno ali nevtralno cono. Kot vidite g. Jože težav in vzrokov za obolenje ali prizadetost živcev in s tem povezano nepravilno delovanje mišic je veliko. Ker mi niste napisali, ali je pri vas diagnoza parkins potrjena, sem si dovolil, da sem opisal tudi druge vzroke, ki lahko vplivajo na okvare živcev in s tem na počutje, kar bo mogoče pomagalo tudi drugim, ki se najdejo v tem članku, da bodo lažje storili kaj zase.