SEDMI MOŽGANSKI ŽIVEC IMENOVAN TUDI OBRAZNI ŽIVEC

SEDMI MOŽGANSKI ŽIVEC IMENOVAN TUDI OBRAZNI ŽIVEC Ker je vedno več bolnikov, ki čutijo bolečine ali drevenenja v licih, imajo motnjo govora, težave s požiranjem, krči v obraznih mišicah, se nenehno, ali pogosto slinijo, v nekaterih primerih pa so usta suha, zmanjšan je občutek za okus, se pogosto pojavlja bolečina v vratu in zatilju, ter togost, ( trdi vrat ) kar opažajo pogosto zjutraj, prave diagnoze pa ni, sem se odločil, da bom v tem članku odgovoril na zastavljena vprašanja. Zaradi lažjega razumevanja bom v nekaj vrsticah opisal vlogo in pomen obraznega živca. OBRAZNI ŽIVEC Obrazni živec je sedmi možganski živec, ki izvira iz ponsa in podaljšanega hrbtnega mozga in se razveja na obraz, vrat, žleze slinavke in uho. Obrazni živec ima gibalne in čutilne funkcije. Nadzoruje vratne mišice in izraz obraza, ( tudi čelne mišice) spodbuja podčeljustično in podjezično slinavko in s svojim delovanjem vpliva na pravilno izločanje sline. Poleg že omenjenega obrazni živec prenaša občutek za okus iz sprednjih dveh tretin jezika, vpliva na nemoteno požiranje, govor in prenaša občutke iz zunanjega ušesa. Najpogostejši vzroki za okvaro sedmega možganskega živca, ki nato vpliva na spremembe so: Tortikolis ( zvit vrat) pri katerem se vrat ukrivi vstran, izpahi vratnih vreten pri padcih, udarcih, ali prometnih nesrečah, posebej je nevaren nalet vozila od zadaj, pri katerem se vretena močno premaknejo, sicer po pregibu vratu spet naravnajo, povzročijo pa oteklino in izbočenje mehkega dela diskov, kar takoj po poškodbi ne povzroča večjih težav, le te pa se pojavijo pozneje, lahko tudi več let od poškodbe. Naslednji pogosti vzrok za poškodbo sedmega možganskega živca je degeneracija, ( cervikalni osteoartritis ) ki povzroča tudi bolečino v vratu, otrplost in pogosto tudi mravljičavost, ter nenazadnje tudi občutek slabosti v roki in zapestju. Strukture v vratu so zelo na tesnem, zato že vsaka najmanjša sprememba v elastičnosti vratnih diskov povzroči zatrditev vretenc, ki pogosto nastajajo tudi zaradi osteoporoze, premikov, drže, lahko pa jih povzroči tudi meningitis in borelioza. Vsaka najmanjša okvara sedmega možganskega živca lahko povzroči oslabelost obraznih mišic, (obrazna paraliza ) ki je le začasna, traja kratek čas, lahko pa se tudi stopnjuje do te mere, da ohromi ena cela stran lica. Naslednja težava, ki jo povzroča okvara obraznega živca je Obrazni spazem. To je redka bolezen, toda v zadnjem času se pojavlja vedno bolj pogosto. Značilnost za to okvaro obraznega živca je pogosto trzaje obraznih mišic. Najhujša oblika, ki je tudi vedno bolj pogosta je obrazna bolečina. Za obrazno bolečino je več vzrokov med katerimi so: poškodbe, sinuzitis, težave z zobmi, delni izpah čeljusti, najpogosteje pa bolečino v obrazu povzroča okvara obraznega živca, ki se izraža kot pekoča nestalna bolečina in se v hujših primerih razširi celo na čeljusti, ( prizadeti ima občutek, da ga bolijo zobje ) intenzivnejša pa je pri obremenitvi vratnega dela hrbtenice v ležečem ali sedečem položaju. Naslednja vedno bolj pogosta težava, ki se sicer bolj pogosto pojavlja pri starejših populacijah je prekomerno slinjenje, v nekaterih primerih pa tudi stalno pomanjkanje sline. ( suha usta ) Na pravilno delovanje žlez slinavk v ustni votlini, ki so razporejene nad čeljustnim kotom, ki ju imenujemo obušesni slinavki, pod jezikom, imenovani podjezični žlezi in podčeljustni slinavki, vpliva sedmi možganski živec imenovan lični živec, ki zaradi že omenjenih poškodb, ali bolezni možganskega debla spremeni svoj vpliv na pravilno delovanje žlez slinavk, ki lahko nato delujejo premalo aktivno, kar povzroča nedovoljno izločanje sline in s tem suha usta, ali premočno delovanje in prekomerno slinjenje. Za prekomerno izločanje sline je tudi več drugih vzrokov, to so škrbine v ustih, nepravilno oblikovane zobne proteze, vnetje slinavk itd. Zato je še kako pomembno, da pri težavah s slino opravimo temeljit pregled. Če ob pregledu ne ugotovimo, da na slinjenje vpliva vsaj eden od omenjenih vzrokov, je nujno preveriti kako deluje sedmi možganski živec, ki oživčuje in uravnava delovanje slinavk, saj je pri poškodbi vratnega dela lahko prišlo do blokade možganskega debla in s tem do poškodbe, ali okvare sedmega možganskega živca, ki v tem primeru ne opravlja svoje funkcije in s tem povzroča spremembo delovanja slinavk, kar vpliva na količino izločanja sline. Če pa je prizadet še živec vagus, ki deluje tudi na pravilno delovanje mišice požiralnika in mišico zapiralko med požiralnikom in želodcem, ( ta postane neelastična in se ne odpira ) kar ne dopušča, da bi slina iztekala v želodec je slinjenje toliko bolj pogosto in zoprno. V zadnjem obdobju pa se vedno pogosteje pojavlja, da imajo prizadeeti suha usta, pri čemer moramo biti posebno previdni, saj so lahko suha usta tudi zaradi močnega padca sladkorja v krvi, kar za razliko od nepravilnega delovanja ličnega živca opazimo, da se istočasno pojavi močna utrujenost, omotičnost, težke noge in padec tlaka. Tretja pogosta težava zaradi nepravilnega delovanja sedmega možganskega živca je okus, ki pa je povezana tudi s prizadetostjo prvega možganskega živca, to je živec za voh, kar skupno deluje na okus in vonj. Oba živca imata za nalogo, da posredujeta občutke okusa in vonja v možgane, kar je pri poškodbah, ali okvarah možganskega debla onemogočeno. Ob vseh že omenjenih težavah, pa se zaradi okvare možganskega debla in s tem sedmega možganskega živca pojavljajo še težave z zunanjim ušesom, ki lahko boli, imamo občutek šumenja, napetosti v ušesu ali celo slabši sluh. KAKO ZDRAVITI? Ker je v primeru okvare sedmega možganskega živca zdravljenje dolgotrajno moramo biti vztrajni in potrpežljivi. Da ne bi trpeli predlagam, da skrbimo za preventivo. Že v mladosti je potrebno poskrbeti za trdne kosti v hrbtenici, kar dosežemo z dovoljšnim vnosom kalcija in D vitamina, veliko gibanja, posebno skrb nameniti vratne mišicam in vratnemu delu hrbtenice. ( več gibanja, telovadbe, plavanja) V zrelejših letih se je priporočljivo izogibati prekomernemu uživanju kave, kajenju in alkoholu, ker substance v teh poživilih vplivajo na presnovo in s tem na absorbcijo kalcija, magnezija D vitamina in kakovostnih snovi iz prehrane, slabijo kostno maso in elastičnost kosti in diskov v vratnem delu hrbtenice. Če že do težav pride, pa priporočam terapevtsko obdelavo vratnega dela hrbtenice, stimulacija vretenčnih diskov, ( ročne masaže ) uživati več hrane, ki vsebuje kalcij in D vitamin, se izpostavljati soncu, ( do desetih dopoldne in po 16. uri popoldne) med spanjem uporabljati mehki vzglavnik, da ga lahko prilagodimo legi in s tem razbremenimo vratne mišice in vretena. Zjutraj razgibati vratne mišice in trikotno mišico. Ker se s staranjem pojavljajo tudi drugi vzroki, ki vplivajo na omenjene težave, je nujno, da ugotovimo pravi vzrok, ki povzroča težave in šele, ko poznamo vzrok, poskusimo tega odpraviti ali omiliti posledice.